»Nihče v slovenski poeziji ni tako ostro oporekal nihilizmu kot Zajc. Nič ni temačnejšega, nam govori, kot nihilizem samovšečnih subjektov, ki brez usmiljenja gospodarijo s svetom.«

»Te so zelo dramatične, a skozi poezijo, skozi neko dinamiko jezika in skozi estetiko. In to je tisto, kar nas pri Zajcu, ob izraziti ostrini njegove misli, še danes izjemno navdušuje.«

»Pri Zajcu ni bilo nič in nikoli narejeno po naključju, temveč prav neusmiljeno zbrano in kot britev ostro.«

»Ko preberemo kakšno Zajčevo igro, si jo želimo videti, ko pa jo vidimo, si jo želimo ponovno prebrati.«

»Streaming je v vzponu – zgolj in samo raste, kar se tiče priljubljenosti in kar se tiče števila naročnikov.«

»kar zapišem, je laž«

»Vse, kar pesmi odslikavajo, je tisto, s čimer se zavestno ali nezavedno soočamo in od česar istočasno bežimo, da bi se približali neotipljivemu – višjemu, ki ga slutimo.«

»Vse, kar smo skrili, lahko najdemo v pisanju. Jaz niti ne skrivam prav dosti, nenehno govorim tudi to, česar drugi morda ne bi. Tisto, o čemer se molči.«

»Poljub roke, ki greje, kar / je ponoči izostalo v ljubkovanju. / Kar se je izmuznilo toku, / snopom las, šumu sline.«